KAKO SPREMENITI ŽIVLJENJE PO MOŽGANSKI KAPI?

 Umirite se, sprostite se in veselite se življenja, ki ga živite. Če bo v vas več sreče in zadovoljstva, se bo tudi otrok raje vgnezdil v vašem telesu. 

ZAKAJ NE NAJDEM PARTNERJA – LJUBEZNI?  POGOVOR Z VAŠIM VIŠJIM JAZOM

Komunikacija je napisana na temo razjasnitve pojava te bolezni, kot mi jo je posredoval Univerzum v najinem pogovoru. Nadaljnje pisanje je mišljeno kot zavedanje morebitnih vidikov, zakaj lahko pride do te bolezni. Nikakor ni nalaganje slabe volje ali krivde bolniku, temveč je njegov cilj pomoč in proces (o)zdravljenja.

Andreja: »Univerzum, pozdravljeni. Kako si? Te zelo nadlegujem?«

Unuverzum: »Ne, ne, ti samo povej. Veš, da sem vedno na razpolago.«

Andreja: »HVALA, RES HVALA. No, danes bi rada pisala o bolnikih z rakom. Zakaj se jim zgodi ta bolezen? Ali lahko oni sami stopijo v stik s teboj? Verjetno imajo veliko vprašanj. Zakaj si prav njih izbral za to bolezen? Ali ni to prevelik križ za malo storjenih napak v življenju?«

Univerzum: »No, naj me vprašajo, kar bi želeli vedeti. Lahko odgovorim na splošno. Izvor je sicer vedno isti, zgodba pa je za vsakega drugačna. Vprašajte.«

Bolniki z rakom: »Pozdravljen, Univerzum. Smešno nam je, da se pogovarjamo kar s Univerzumom. Kakšen Univerzum si, da si naredil toliko napak? Te bolezni, neozdravljive bolezni, so sploh smiselne? Zakaj moramo prestajati vse to trpljenje? V tebi naj bi bila brezkončna milost, dobrota, vse dobro. Ne razumemo, zakaj nam to delaš.«

Univerzum: »Ne delam jaz, to si delate sami. Imate svobodno voljo in neomejene možnosti, da razumete, zakaj se vam to dogaja. Vedno se dogaja z razlogom, vedno in povsod, kjer ste. Vi to dobro veste. Ozrite se nazaj. Ni res, da je tako moralo biti. Ste neumorni borci, to je res. Pa se vam je treba toliko boriti? Proti komu? Proti sebi? Vedite, vsaka borba je borba proti samemu sebi. Imate veliko zamer, prav tako, kot bolniki z multiplo sklerozo. Pa znate zamere razrešiti? Si upate reči, da razumete, kaj se vam dogaja z boleznijo? Z vašimi odnosi? Vaši odnosi so strogi, nedostopni, predvsem pa ste neulovljivi v življenju. Vedno imate prav. Vsaj tako mislite. A kaj je pomembno v življenju? Da ste srečni, kajne? Lahko, da boste rekli: »To se sliši čisto enostavno.« Ja, morate razumeti, da vi ustvarjate svojo srečo. Četudi ste bolni, ste lahko srečni. Greste v toplice, greste na morje, greste k sorodnikom (k tistim, ki jih imate radi; vseh nimate, kajne?). Že pri sorodnikih se začne, kaj šele z drugimi ljudmi. Mrzite jih veliko, a ne razumite narobe - veliko je takih ljudi, ki tako razmišljajo. A če ne začnete delovati drugače, je šola vedno bolj zahtevna. Ja, sovražite soljudi, vedno iščete v njih problem. Denar je za vas sveta vladar! A zakaj tako? Vi ste najpomembnejši, vaši otroci, vaši bližnji. Denar pa je v vašem svetu nujno zlo. Odločite se, da mu ne dajete take vrednosti, ne postavljajte ga na piedestal najvišjega. Jaz sem najvišji, a sem resničen in vas imam neizmerno rad, zato vas učim.

Učim vas tudi z boleznijo, da postavite vrednote na pravo mesto. Imejte LJUBEZEN do sebe ter do vseh, ki vas obkrožajo in vaša duša bo vzcvetela. Vaš dar ljubezni bo za ta svet najlepše, kar lahko zapustite za seboj. Otroci bodo tako dobili največje darilo. Darilo, ki ga ne morete pokazati (to vaš svet težko dojame), a je neprecenljivo. Veste, kaj to pomeni? Ljubezen sveti zaradi vas, se poveča, vi ste tisti, ki boste razumeli, ki se boste spremenili. Marsikdo, ki ni dobil bolezni, tega ne bo nikoli spoznal. Darilo je kruto, a lepo. Vaša bolezen vas uči. Vse od tega, kako vam rastejo lasje, kako se obnavlja telo, kako ga lahko uničite ali pa učite, kako in kaj je potrebno jesti in piti, kaj pomeni resnično zadovoljstvo in veselje v življenju. Bolezen vas vse uči na novo. Bi se kdaj tako ukvarjali sami s sabo, če te bolezni ne bi bilo? Bi kdaj tako izrazito čutili svoje telo, svoje potrebe? Vse to znanje vam je dala bolezen, dala vam je voljo do življenja, imate jo več, kot ste jo imeli. Bolezen je v vašem svetu ena redka stvar, ki jo tudi soljudje, vaši bližnji jemljejo s potrpežljivostjo. Dajo vam možnost, da se spreminjate. Dajo vam čas - za vas. Stojijo vam ob strani. Ta vaša bolezen uči celo družino. Družina mora biti steber. Bolezen pa je temelj, na katerem gradite svoje odnose z drugimi ljudmi. Predvsem zunanji svet je ogledalo vaše družine. Kako vašo družino jemljejo drugi? »Ah, saj je vseeno«, boste rekli. Ne, ni vseeno, ker to, kar vidite v očeh drugih, to je vaše dojemanje vaše družine, vas samih, vaših otrok. Tiho, neizrekljivo zaznavanje, ki si ga nočete priznati. To je vaša misel, ne njihova. Misel, ki si je niti vi ne priznate. Ne priznate, da se čutite krive, da veste, da ste delali narobe v nekem obdobju svojega življenja. Zdaj je čas, da si priznate, da se spopadete s tem in da se začnete spreminjati. Z vašim spreminjanjem se spreminja vaša družina, vaši prijatelji, sodelavci, okolica. To je tisto pomembno, kar boste zapustili. V otrocih boste pustili sled ljubezni, ko boste to razumeli. Vaši otroci bodo dali to naprej in to bodo sprejeli vaši vnuki. To je nekaj neminljivega, VI spreminjate cel svoj rod. Do sedaj so vaši predniki živeli tako zgodbo, kot so jo dobili od svojih prednikov. Vi ste bili izbrani, da spremenite zavest. Da, izbrani ste, zato ste zboleli. Spremenili ne boste samo svojega sveta, ampak generacije naprej. »Kako?«, pravite vi, »ne moreš dati, česar nisi dobil od staršev, družine, prijateljev, okolice...« Vi boste lahko dali, ker se boste na novo učili. Učili se boste z mojo pomočjo in s svojo trdno voljo. Zboleli ste, ker vem, da to zmorete. S pomočjo bolezni zmorete razumeti druge ljudi in svojo družino. Če tega ne boste zmogli, se bo vaša življenjska pot končala s to boleznijo. Dali ste, kolikor ste zmogli. Razumem vas, da se ne morete spremeniti. Nič hudega, pridete k meni toliko prej. Ljudje bodo objokovali vaš odhod, zato ker oni sami pogrešajo to, kar so izgubili v svojem življenju. Pogrešajo vas zaradi sebe. Vsi živite zelo egoistično, žal. Ravno to egoistično življenje se trudi spremeniti bolezen, ki je prišla do vas.

Zakaj rak? Rak razume, kje vas mora popraviti, vi sami se ne zmorete. Rak je vaš učitelj. Je pa vztrajen, lahko vam da več možnosti, gre naprej, pa tudi nazaj, se za nekaj časa umakne in, če je potrebno, zopet pride, dokler se ne naučite celotne lekcije.

Boste rekli: »Kaj pa otroci? Kaj vse so oni zagrešili, da morajo že pri nekaj letih popravljati svoje grehe?«

Ne, niso grešili, ampak so prišli kot vaši učitelji. Žrtvujejo se za vas. Ne morete razumeti, a taka je njihova izbira. Oni so se odločili, da pomagajo vam. Vem, narobe svet, a tudi tako gre. Vsi ste neverjetno povezani in otroci so največja milost, milina, ki jo dobite na Zemlji, zato ste se od njih v takih situacijah sposobni največ naučiti. A problem nastane, če vas popadeta jeza in bes, ker se vam to dogaja. Zakaj prav vam, a ne? Tako to pač je. Že to, da ste jezni, pove veliko o vas. Milost prosite, odpuščajte, osvobodite se jeze, zamere in svojega otroka spremljajte z ljubeznijo. Če tega ne zmorete, mu naložite še večje breme, kot si ga je naložil sam že pred spočetjem. Vedite, da je prišel v hišo HEROJ. Človek z ogromno odgovornostjo in neverjetno milino. Zahvaljujte se Bogu, da je izbral prav vas za družino in da ste prav vi tisti njegov učenec. Ne doseže vsak take milosti v življenju, da bi imel učitelja, ki je brezmadežen. Ni spočet za svoje življenje, ampak za vaše, za mamo, ata, brata,... Bodite mu v oporo z ljubeznijo in zna se zgoditi, da se bo zgodil čudež in bo ozdravel, če bo tudi njegova duša razumela, doumela in verjela, da je opravila svoje poslanstvo. Njegove bolečine bodo manjše in njegovo življenje bo dobilo smisel. Tudi, če je tukaj samo za kratek čas, ga boste vsi intenzivno preživeli z njim. Podarili mu boste čas in s tem bo svoje življenje lahko izživel prej in vas naučil več.«

Bolniki z rakom: »Larifari! Zakaj taka bolečina, saj se lahko dogovorimo tudi drugače. Saj nas lahko učiš tudi na drugačen način. Ali ni to malo prekruto? Zakaj ne odgovarja in se žrtvuje vsak zase, za svoje življenje?«

Univerzum: »Zato, ker ste vsi eno. Ne razumete vaše povezave. Prej si bil dedek, zdaj si sin, potem boš sestra,... Vse se prepleta v tem, prejšnjem in naslednjem življenju. Vse znanje, vse delo, dobro in slabo, nič ne gre v pozabo. Vaša duša nosi to s sabo, vedno. Večno te bo opominjala na to, kaj je prav in kaj ni. To dobro veste, temu rečemo vest. Če se še tako poskušate odtujiti od nje, vsake toliko časa pride in se od tega ne morete ograditi. Za vami pride slab občutek: »Zakaj sem to naredil? Zakaj sem to rekel človeku, ki ga imam v resnici rad? A moj ego je premočan, moja pomembnost na tem svetu me veže na dobrine. To je dokaz mojega dela. To je dokaz družbi, kako zelo sem pomemben.« Pa ste res?

Veste, kaj pomeni »biti pomemben«? Pomembni boste takrat, ko boste pozabili nase, na svoje grehe, na svoje imetje, na svoje dobro ime, ki vam ga ustvarjajo drugi. Svoje dobro ime gledate na način, kako vas ocenjujejo drugi. Pomembno je, da vas drugi vidijo v redu, sposobne in urejene. Skratka, pomembnost in namembnost vašega življenja vam gradijo drugi. Začnite že misliti s svojo glavo, ne na način, kot vam narekuje zunanji svet. Veste, da ne smete nikogar prizadeti, veste, da morate graditi odnose do soljudi, domačih. Ja, saj vem, da je težko, zato sem vam dal bolezen, da bo ta gradnja šla lažje. Svet in ljudje v njem vas bolj razumejo. Pripravljeni so vam prisluhniti. Vprašajo vas za mnenje in vas celo poslušajo. Ne čakajo samo, da pridejo do besede in vam solijo pamet. No, tudi taki so. To pa vi dobro veste, da od določenih ljudi se pač morate umakniti. Ni treba, da jih sovražite, blagoslovite jih s svojo potrpežljivostjo in se čim manj družite z njimi, če vas ne razumejo, če ne sprejemajo vaših odločitev v času, ko ste bolni. Potem niso to vaši najbližji, ali pa se morate še zelo veliko pogovoriti. V glavnem, bolezen je milost in sprejmite jo z ljubeznijo ter ugotovite, kaj vse se morate naučiti od nje. Kaj vse vam je prinesla. To poskušajte razumeti, doumeti.  Predvsem v miru. Tudi ko pride, bodite brez panike, prišla je gospa učiteljica. Morate biti strpni. To je prvi korak, pri katerem se začnete učiti.

Strpnost, poštenost do soljudi, uvidevnost. Predvsem se zavedajte, da niso samo vaši otroci svet, v katerem živite. Tu ste tudi za ostale ljudi. Z vsakim, s katerim govorite in s katerim se družite. Drug v drugem pustimo sledi. Pustite dobre sledi za seboj. Vaš partner je pregrob, pretog, nerazumevajoč. V nekem obdobju vajinega skupnega življenja sta pričela hoditi vsak po svoji poti. Nista se veliko ozirala drug na drugega, no, ne z ljubeznijo. Imela sta posloven, prazen in hladen odnos. Prav tako ni v redu, da se vedno išče nekaj, česar nekdo nima. Vedno se razhajata in na koncu sta hladna eden do drugega. Ne znata si povedati lepih besed. Tudi vaše misli so pomembne. Misli so energija. Misli ustvarjajo besede. Bodite previdni, kaj mislite, kaj poveste in kako poveste! Z LJUBEZNIJO! Ljubezen je temelj človeštva. Samo tako ima človeštvo možnost preživetja. Ljubezen vas združuje in skupaj ste močni. Ljubezen vas potrebuje in vi potrebujete njo. To je živa stvar, to je zrak. Čutite tam, kjer so zaljubljeni ljudje? Čutite to energijo? Čudovita je! Tudi prijateljstvo čutite. Začnite čutiti! Poslušajte svoje čutenje! Vse vam pove. Pove vam, kdaj ste na pravi poti. Ne morete se dobro počutiti in delati nekaj narobe ali obratno, ne morete se počutiti slabo, če delate vse prav. Ravnajte se po čutenju in če se dobro počutite ob tem, kar delate, delajte to še naprej in ostali boste na pravi poti. Neizmerno vas imam rad.«

Bolniki z rakom: »Kaj naj ti rečemo, Univerzum? Še vedno se nam vse skupaj zdi ena velika zmešnjava. Sploh se ne počutimo, da smo mi, ki smo zboleli, najslabši ljudje. Če te prav razumemo, nam hočeš to povedati? Nas boš naučil ali pokončal?!«

Univerzum: »Oh ne, no. Ne razumete, da ste vi ljudje, ki ste sposobni spreminjati soljudi. Vedno ste bili bolj tihi, niste pogosto izražali mnenj. Sedaj pa je čas in priložnost, da to izrazite. Zboleli ste prav zato! Vaše mnenje, vaše prošnje, vaše besede največkrat niso bile uslišane. Kaj uslišane, še slišane ne! Zdaj imate možnost, da jih poveste in jih bodo poslušali. Tudi družina je na vas zelo navezana, a ji niste znali povedati, razložiti, kako se počutite. Zdaj imate priložnost, da se zbližate tudi s tistimi, ki vam prej niso bili blizu, ki vas niso bili pripravljeni poslušati. Ker to so ljudje, ki so čisto blizu vas, ki so del vašega življenja. To so predvsem vaši partnerji. Pogovarjajte se, vendar pazite, da se ne pogovarjate v jezi. Premislite, imate čas, povejte potrpežljivo in z ljubeznijo, prijazno in predvsem pazite, da vas razumejo. Niso vas razumeli že mnogo let. Vedno ste iskali  odgovor. Zakaj se ne razumete z osebo, ki jo ljubite, ki ste jo ljubili? Vedno je bil nekdo drug vzrok, da je tako. Tudi ta nekdo drug se mora pogovoriti z vami, tudi ta nekdo drug bo razumel. Imel bo svoje argumente, zakaj se je tako obnašal. A ni važno, če se bosta pogovorila v miru, bo imel tudi ta človek možnost doumeti neumnosti, ki so se dogajale skozi življenje, tako kot vi sami. Ker navsezadnje, to ni ne vem kako pomembno, je pa res, da potrpežljivost ni človeška vrednota, neumnost pa. Skratka, nalijte si čistega vina, ustvarite iskrene temelje, na katerih bo slonel trden odnos. Odnos, ki vam bo v pomoč. Vem, da boste zmogli. Pod svoje okrilje naj vas vzame ljubezen in vi z ljubeznijo prevzemite vse to učenje, ki vam ga nudi bolezen. Vem, da so hudi trenutki, a takrat je šolanje najbolj intenzivno. Ne odmikajte se od svojih družinskih članov. Naj bo bolezen povezovalni člen. Povejte jim vse. Razumeli vas bodo in podpirali. A tudi vi glejte, da boste dobri z njimi in jim boste dali največ, kar zmorete. Rad vas imam.«

Bolniki z rakom: »Hvala, Univerzum. Nekaj pa le razumemo, čeprav je naša bolezen težka in si jo res težko logično razložimo. Razumemo, uči nas in poskušali se bomo kaj naučiti!«

Univerzum: »No, sem vesel, da razumete. Če me potrebujete, povejte in se bomo še pogovorili. Lep pozdrav vsem mojim herojem. Skupaj z ljubeznijo in spoštovanjem do vas, vas blagoslavljam.«

Andreja: »Hvala, Univerzum. Kar malo na jok mi je šlo ob vseh teh tvojih besedah. HVALA!«

Univerzum: »Je že v redu. Bodi tako moja in z menoj, kot do sedaj in vse bo v redu v tvojem svetu. Tudi tebe imam zelo rad!«

Andreja: »Hvala stokrat, milijonkrat HVALA!«

Ljudje z depresijo: »O, pozdravljen, Univerzum. A bomo še mi malo podebatirali?  Veš, tukaj na svetu je polno strokovnjakov, ki so usposobljeni za pogovore - ure in ure pogovorov, pa največkrat nič ne pomaga. Pa  tablete, »vau«, to je še nekaj, kar je nujno zlo, da se nam sploh ljubi živeti. No, ne vem, kaj naj te vprašam. Po navadi zdravniki sprašujejo nas. Povej nam, zakaj se nam to dogaja? Zakaj smo si zaslužili takšno življenje? Vem, vse je v nas, za vse smo mi sami krivi. A radi bi šli iz tega ven, radi bi se veselili življenja. Naše je prazno. Povej, pomagaj, če imaš za nas odgovore.«

Komunikacija je napisana, kot mi jo je posredoval Univerzum v pogovoru z njim na temo debelosti. Nadaljnje pisanje je mišljeno kot zavedanje morebitnih vidikov, zakaj se človek vrti v začaranem krogu prekomerne teže in nikakor ni nalaganje slabe volje ali krivde, temveč je cilj tega pisanja pomoč in proces, ki bi vodil v zadovoljstvo s svojo težo.

Andreja: »Pozdravljeni, Univerzum-Stvarnik! Želela bi pomagati  ljudem, ki zbolijo za težko ozdravljivimi boleznimi. Pomembno se mi zdi, da bi ljudje razumeli, zakaj je bolezen doletela prav njih in kaj morajo v svojem življenju spremeniti, da se jim življenje izboljša, da se izboljša njihova bolezen… da postanejo zdravi?