Multipla skleroza
Sem Antonija Koren rojena 1973 leta in imam multiplo. Živim za danes, za ta trenutek, ker čez pet minut bo moje stanje lahko že čisto drugačno. Pri meni ni načrtovanja za vnaprej, nisem v pričakovanju prihodnosti, veselim se samo tega trenutka v katerem sem prav zdaj!
Prvi simptomi so se pojavili že v četrtem letniku srednje šole. Pri strojepisju sem se zelo upočasnila, imela sem veliko napak, vendar nisem dala na to večje pozornosti. Po končani šoli se mi je iz dneva v dan bolj vrtelo v glavi, izgledala sem kot najhujši pijanec, nisem videla na desno oko in ne slišala na levo uho. Zdravnica me je nekajkrat poslala na nevrološko. Zmeraj so me po vseh pregledih zavrnili, da je vse BP, kljub temu, da nisem mogla stati na nogah, da se nisem mogla s prstom dotakniti nosu, da nisem zmogla pete postavit na koleno druge noge. Žal sem imela to »srečo«, da sem vedno prišla k istemu zdravniku. Reševalec, ki me je vozil je rekel, da naslednjič me bo pustil tukaj, če me ne bodo sprejeli v bolnico, v takem stanju me ni hotel peljati več domov. No pri naslednjem pregledu na nevrološki pa je bila druga zdravnica oziroma specializantka in me je takoj hospitalizirala. Rekli so mi, da bom prišla iz bolnice samo na vozičku. Rehabilitacija je trajala dve leti. Prišla sem iz bolnice na svojih nogah , vid na desnem očesu pa se mi je povrnil. Potem pa se mi je zgodil čudež, čez noč sem popolnoma okrevala. Zvečer sem komaj prišla do postelje, zjutraj sem vstala zdrava, kot bi se ponovno rodila.
Ponovni problemi so se začeli po rojstvu dvojčkov. Imela sem rizično nosečnost, a sem se počutila še v redu. Ko pa sem rodila dvojčka in so pri fantku, prepozno, pri šestih mesecih ugotavljali ali ima ta otrok sploh hrbtenico in mu postavili diagnozo cerebralna in naju šele po šestih mesecih napotili na nevrofizioterapijo, pri deklici so dva meseca kasneje postavili diagnozo, bronhiolitis, ni se vedelo ali bo preživela. Zelo sem se morala boriti, da so me pustili ob otroku. Po vseh teh stresih se mi je začelo stanje slabšati. Na nevrološki me sploh niso več vodili, kot njihovega pacienta, ker toliko let nisem imela problemov. Leta 2006 ko so bili otroci stari dve leti so mi potrdili diagnozo multipla ter ugotovili, da sem jo imela že od leta 1991.
Ko sem šla po porodniški ponovno v službo me je marsikdo obsodil, da sem pijana. Želela sem imeti palice, da bi lažje hodila, a mož je rekel, da bo to čudno izgledalo, tako da sem se trudila brez palic, a sem večkrat padla. Invalidsko so me upokojili za štiri ure, a sem vse dala od sebe, ko sem šla na delo. Imam 15 let delovne dobe. Sedaj pa sem v pokoju in živim za vsak lep trenutek v mojem življenju.
~ Antonija