Pri družinah, v katerih so otroci bolni, je potrebno gledati na zadevo skozi družino, saj se njihova energija prepleta. Če ena oseba, denimo zdrav starš, ne zmore preko te ovire bolezni, vleče tudi počutje drugih v negativo. Torej, ko ena oseba bolnemu otroku daje nemoč, tone potem cela družina. Zato je naša ideja ukvarjanje s celotno družino, torej individualno, da skupaj ugotovimo, kaj družino osrečuje. Na podlagi tega jo vključimo v določen program (slikanje, ples, čutenje, karaoke,…) Pri vsakemu ne delujejo enake stvari, zato se vedno individualno prilagodimo. V naslednjem koraku pa se začne povezovanje družin, ki jih osrečujejo iste vrednote, cilji in programi. Torej mama, ki ima iste težave, se lažje srečuje in pogovarja z drugo mamo, lažje deli svoje težave z nekom, ki jo razume, ki prestaja prav to, kar ona. Oče pa ravno tako lažje pokaže svojo žalost in nezmožnost narediti karkoli, kar bi pomagalo, svojo bolečino lažje deli z očetom drugega bolnega otroka.
Na koncu, ko vsi člani družine sprejmejo, da je bolezen lahko del njihovega bivanja, najdejo v sebi moč, da ohranjajo kvaliteto življenja in je potem bolezen del življenja, ki ga preprosto sprejmejo. Tako se začne vsak zavedati svoje bolezni in moči, ki jo dobi skozi to. Ljudje, ki ste oboleli za težko ozdravljivimi boleznimi, dajajte si moč med seboj, dajte si upanje in vero, da boste zmogli. Mi vsi ki smo (še) zdravi pa lahko že iz hvaležnosti, da imamo zdravje, iz sočutja in iz človeške odgovornosti do sočloveka ustvarimo tem ljudem boljši jutri. Naš cilj je biti razumevajoči in ljubeči. Ljudje iz našega zavoda, ki obkrožajo bolne se trudijo, da s svojo prisotnostjo pripomorejo k boljšemu počutju posameznikov in družin.
