Možganska kap

  Upajte! Upanje mora biti vedno v vas in vera, da zmorete. Ljubite in razdajajte se in občutili boste zadovoljstvo, ki ga vaše telo zelo potrebuje.   

Andreja: Pozdravljen, Univerzum. Že spet sem jaz . Ali si se me že malo naveličal? Samo še danes, potem pa upam, da ti bom dala kakšen teden mir.

Univerzum: Pa saj veš, da ni problem, rad sem s teboj in z ljudmi, ki imajo probleme. Rad jim pomagam in jih rešujem iz njihovega ujetništva, ki so si ga zakuhali. Povej, o čem bomo govorili?

Andreja: Že dolgo razmišljam, da bi se pogovorili z ljudmi, ki jih je prizadela – zadela možganska kap. Ali bi jim lahko pomagal, da najdejo pot iz tega svojega ujetništva – ujetništva bolezni?

Univerzum: Seveda. Naj me kar oni vprašajo, kaj jih najbolj teži. Zakaj se jim je to zgodilo, bo verjetno prvo vprašanje. No, to jim lahko kar povem, tako kot vsem ljudem, ki imajo različne bolezni. Ker so sami tako hoteli. Naj vprašajo, no!

Bolniki z možgansko kapjo: Pozdravljen, Univerzum. No, še lahko toliko razmišljamo, vsaj nekateri, da ti lahko postavimo vprašanje. Za vse ostale izgleda, kot da jih zafrkavaš, glede na to da njihove glave ne funkcionirajo več. Kaj ti misliš, ali ni malo smešno, da jih potem nekaj vprašaš? Živa zafrkancija! Dovolj imamo vseh tvojih besed, tudi tistih lepih, ki nam jih boš verjetno povedal. Daj nam bolj normalno življenje! Ali ni to za tebe, kot Univerzum, čisto enostavno?

Univerzum: Mogoče je res. Ampak to ni vaša želja. Če bi jaz narekoval vaše življenje, vi svojega ne bi živeli, bili bi vodene lutke. Čemu, s kakšnim namenom ste potem prišli na Zemljo? Čemu je potrebno vaše življenje? Potem je vseeno, če ostanete tu pri meni, kot duše. Ampak učenja potem ni. Učite se lahko samo, če ste utelešeni, ker vedite, največ se naučite iz napak, zato ste ljudje ustvarjeni na tak način. Seveda, če ste v življenju pravilno naravnani, ni potrebno, da se vsega učite iz napak. Če poslušate svojo dušo, svoje srce, vam je vaša duša super učitelj. Le prisluhnite ji. Ampak kaj, ko jo hočete na vsak način utišati. Glava v vašem telesu je najpomembnejša. A vedite, glava je zemeljska in vas vleče v zemeljsko telo, v zemeljska pravila in predvsem v to, kar največkrat ni prav. Kar glava razmišlja, razmišlja – razume tako, kot je v danem obdobju – trenutno v vašem svetu sprejemljivo – moda, oblast, lastnina, materializem, dopusti… Ne, ne, na odnosih delajte, na sodelovanju, na sprejemanju, ne na dokazovanju, kar zahteva vaša glava. Prepolna je neumnosti, našteva, kaj vse še moraš, da boš izgledal dobro navzven. Da te bodo občudovali. Ne, ni čudno, da te zadane kap, ker ne zmore več poslušati – upoštevati vašega srca in duše, te vaše neumnosti, kaj je pomembno v svetu. Ustavi to! Ustavi razmišljanje, ker to je večen dvoboj med glavo in dušo. In kje se konča ta vaš boj, glava je obnemogla. Možgani so odpovedali. Seveda zmaga duša. Učimo se tisočletja, duša je vaša last, pa tako malo skrbite za njo, kot da se jo skoraj sramujete. Kar ni zemeljsko, ni sprejemljivo za vašo družbo. Duša je morala utišati to vašo neumno glavo. Ja, vem, borili ste se za preživetje, to reče vsak. Saj to je delno res, vem, morate jesti, piti, nekje živeti, se spodobno obleči…to je vse res, a ne smete za to plačati prevelike cene. Ta vaša gonja, da boste najboljši in še boljši! Zakaj, za koga? Mir v tebi, mir v vas, vas bo lahko edino osrečil. Ali ste bili srečni, ko ste imeli vse, ko niste sodelovali z nikomer, ker ste vedno hiteli, ko niste imeli iskrenih prijateljev? Pa saj si niste vzeli niti časa, da jih spoznate, da jim date možnost, da so v vašem življenju. Kaj mislite, zakaj je tako? Zakaj ste tako sami? Zato, ker sem jaz tako hotel? Vidite, po tej kapi ste v miru z večino ljudi, celo obrnilo se je, ne izogibate se več družbi, celo iščete jo. Pa ne zato, da bi se dokazovali, ker imate nov avto, boljšo obleko, večjo in lepšo hišo kot lansko leto, po tihem si celo rekel, lepšo kot sosed. Saj je prav, da si imel želje in voljo, da ustvarjaš, a previsoko ceno si si postavil. Zanemaril si družino, družbo in cel svet, svet, ki pomeni svobodo. Cel svet rečem, ko razmišljamo o brezmejni svobodi, to vam podarjam jaz. Svobodo do izbire. Pa saj to želite. Ali bi želeli biti celo življenje v zaporu? Tako bi bilo, če bi jaz določal vaše izbire, če bi jaz določal, kako naj poteka vaše življenje. Vi bi bili moji sužnji. Kdo od staršev si to želi? Nihče, ki ima zares rad svoje otroke, samo tisti, ki imajo raje sebe kot otroka. Verjemite mi, moja ljubezen je velika, zato sem tu z vami zdaj in vekomaj amen.

Rad vas imam, in pazim na vas, zato vam dajem odgovore, a učenje, izkušnje in posledice nosite sami! Ja, vem, tudi posledice kapi. Je huda bolezen, pusti hude posledice, ki so zelo težko popravljive. A tako pač je, vaša izbira, vaš način življenja je pripeljal vaše telo v to stanje.

Bolniki s posledicami možganske kapi: Daj Univerzum, nehaj že, dovolj imam tega nakladanja. Ali veš, kakšno je moje – naše življenje? Se ti zdi v redu, da ni povratka, da bom vedno, do smrti, en debil? Samo na začetku, takoj po dogodku, lahko še nekaj popravimo, in to seveda samo tako, da nekdo drug poskrbi za nas – za mene.

Univerzum: Prav to je smisel, da razumeš, kaj se ti dogaja. Da končno rabiš nekoga drugega, končno se zavedaš, da sam nisi najpomembnejši, da ne zmoreš vsega sam. To je ta šola! Ni ti všeč, vem, a tako pač je, tako daleč si sam pripeljal to situacijo. Ne vem, kako boš prišel iz tega ven. Vem pa, in lahko ti rečem, da se da. A spet je to tvoja odločitev. Najprej se poglej v ogledalo, če se še prepoznaš. Ali si še takšen, kot si bil pred možgansko kapjo? Verjetno marsikdo od vas ni. Nič hudega, to je znamenje, da si se spremenil v trenutku. Tvoja družina ni imela več potrpljenja s teboj. Vedi, kadar so v sozvočju duša, duh, telo, srce in glava, takrat se ti takšne stvari ne dogajajo. Povozil si čustva. Zdaj se ti vračajo, zelo močno, zelo izrazita so tvoja čustva zdaj, ko si utišal glavo. Vem, hudo je, ampak resnično pomembno. Zdaj imaš možnost delati na veliko bolj pomembni  - odgovorni situaciji. Zdaj je na vrsti duša, ki kriči, da potrebuje tvojo pozornost. Dolgo je kričala, dokler ni obupala. Zdaj se učiš na novo, ne samo govoriti, hoditi, zdaj se učiš tudi čutiti. Ali ni lepo čutiti? Čutiš vonj, čutiš ljudi, čutiš ljubezen, ki ti jo dajejo svojci, čeprav je ni veliko, bore malo za vaše mišljenje. In tam, kjer je kanček te ljubezni, tam je še veliko možnosti, da je bo še veliko več. In če je ostalo še malo upanja, še ščepec (rečete vi) ljubezni, potem je tam upanje. In sedaj upaš in želiš, da so ljudje ob tebi, da si vzamejo čas zate, da te razumejo, da si del njihovega življenja. Ja, sedaj je težje, kot je bilo pred boleznijo. Pred boleznijo si jih odrival, sedaj si jih želiš. Zmešnjava! Da pa se tvoje čustvovanje, čutenje, občutki lahko spremenijo čez noč? Tvoji so se, a ne? Seveda, bila je jeza, žalost,…no, vse to so občutki. Občutki ti dajo vedeti, da si na pravi poti. Danes so čisto drugačni, kot so bili pred boleznijo. Vedite, da tisti, ki vas je zadela kap, lahko zelo malo storite, da preprečite to nadaljevanje – da preprečite, da se ponovi. Začnete pa lahko upoštevati moje nasvete že danes. Vi, ki vas je kap zadela bolj blago, marsikdo od vas živi v istem tempu kot prej. Ne se hecati! To ste dobili z razlogom. Imate srečo, bilo je samo opozorilo, a se bo ponovilo, če bo vaše življenje popolnoma isto. Morate narediti spremembe. Zelo preprosto je. Predvsem samo bolj opazujte svet okoli sebe. Zahvaljujte se za stvari in ljudi, ki so okoli vas in vaš občutek se bo ojačal, več boste čutili iz dneva v dan, več hvaležnosti bo v vas, več se boste ukvarjali z drugimi ljudmi. Pa ne samo zato, da bo vaš zaslužek večji, da boste imeli več, ne, zato da boste osrečevali druge s svojo pozornostjo do njih. Kaj pa žena, mož, si opazil, da živi s teboj človek, ki te ima rad, ki te spoštuje, povej mu, da si ga opazil, da ga sedaj spoštuješ tudi ti, in da mu boš to tudi povedal: rad te imam, potrebujem te tako kot ti mene, tako kot se potrebujemo mi vsi. Otroci čakajo, so lačni tvoje ljubezni. Se ti zdi, da si jim dal dovolj, če so siti hrane, če jih ne zebe, če so na toplem, če imajo izobrazbo? Ja, to je vaš svet, vse kar se vidi, je pomembno?  A najpomembnejša je res ljubezen! Brezpogojna ljubezen, tudi ko delajo napake. Vedno si bil zahteven, preveč nepopustljiv in predvsem predan delu in odgovornosti, ne družini. Ja, seveda imaš odgovornost do družine. To je prav, a ne pozabi jih imeti rad. Sedaj imaš čas, da jim to pokažeš. Dal sem ti čas in možnost, da se ukvarjaš z njimi. Res je, da vsi nimate te možnosti. Nekateri ste popolni invalidi, a tudi to je povsem vaša izbira, nima smisla, da vam ne vem kaj vse še napišemo. Vi ste se odločili dokončno, vendar ne še za smrt. Smrt pride, ko se vsi sprijaznijo, da ste takšni, kot ste, da gre za vašo izbiro in predvsem, da vas imajo radi. Še to hočete izsiliti od njih. Saj vam bo uspelo, to je še edino, kar vam lahko dajo iz usmiljenja in odgovornosti, ki ste jo nosili do vseh teh ljudi. Vedno ste znali izsiliti, kar ste se odločili, in tudi vaša zadnja postaja v življenju je v sozvočju s tem. Rad vas imam, vseeno zelo rad in smilite se mi. A z Božjo pomočjo boste dobili to ljubezen, ker sami si ne morete več pomagati, takrat pristopim jaz, če si le pustite pomagati. Tudi taki so med vami, ki ostanete jezni name, nase, na cel svet. To bodo skozi življenje nosili s seboj. Poskušajte jim pomagati. Če že sebi ne morete, dajte vsaj njim, da boste doživeli ta občutek, ki bo v vas ob tem dejanju -  je neprecenljiv, prekaša vse vrednosti, vse materialne vrednote.  Dajte to sebi in dali boste tudi drugim. Rad vas imam!

Bolniki oboleli po možganski kapi: O ja, saj vemo. A si kljub temu krut! No, pa nam pomagaj, povej, kaj naj delamo, da bodo naša življenja in posledice po kapi bolj mile!

Univerzum: Nič ni treba »delati«, poslušajte (mene), ljudi, soljudi, predvsem domače in imejte jih iskreno radi. S tem se bodo v vas zbudili občutki, ki ste jih imeli v sebi že kot otroci. Neverjeten mir, sreča, ljubezen, spoštovanje – to ste občutili včasih v odnosu do starejših od sebe, sedaj negujte te občutke do vseh. Vaš notranji otrok naj nori od veselja, ko zagleda nekaj lepega, nekaj neulovljivega, nekaj, kar samo opazuje – mavrico, sonce, sončnice…zatorej naj vam duša poje ob teh lepotah, tukaj najdete mir, v naravi, v tem, kar sem ustvaril, da lahko živite v okolju, ki je kot raj. Ko vam bo duša zapela, vam bo dovolila, da vaša glava začne razmišljati, ker takrat bo razmišljala prav. Marsikdo od vas se je že toliko umiril, da to že počne. Če se preveč napreza, pa ga zna bolečina v glavi opozoriti že prej, preden pride kap. To pomeni, da pazi, ker nisi na pravi poti. Kje si izgubil veselje do življenja? V harmoniji so duša, srce, glava, telo – mir, popolnost sprejemanja, odobravanja, hotenja do življenja samega, ki nam nudi neverjetne možnosti, da se dvigujemo in da padamo. Vi ste padali, naj bo to preteklost. Vse v naravi, tudi vaše življenje, se spreminja, vse kar je danes tako, je lahko jutri drugače, zavedajte se te možnosti. Zavedajte se ljubezni, ki jo lahko, oziroma jo morate deliti in sprejemati z odgovornostjo, a vendar brezkompromisno za vse, ki vas obkrožajo.

Ja, možganska kap je huda bolezen, pusti hude posledice, a se jo da umiriti, omiliti. V smislu, da ste še vedno lahko srečni tudi, če glava ne dela 100%. To je čudež narave, čudež naklonjen človeku. Upajte, upanje mora biti vedno v vas in vera, da zmorete, ljubiti in se razdajati, in čutili boste zadovoljstvo v odobravanju zunanjega sveta, ljudi okoli vas, kar pa vi zelo potrebujete. A vedite, najprej dajete in postoterilo se vam bo, ko se bo vračalo. Začnite danes z majhno uslugo nekomu v družini, z majhno pozornostjo… Vedno samo oni skrbijo za vas, ali ni čas tudi zanje? Zahvalite se jim, nasmehnite se jim, ne bodite čemerni. Spremenite si dan, jutrišnji, današnji, spremenite si življenje. Dokler ste živi, nikoli ni prepozno in vedno se dogajajo mali čudeži, včasih tudi veliki. Že vi ste čudež, marsikdo od vas, ki je preživel. Zelo, zelo blizu mene ste bili, a ni bil še vaš čas. Še imate možnost, še vam je bila dana možnost, da razumete življenje, svoje življenje, ki ste ga živeli še na drugačen način. Zdaj ga gledate z drugimi očmi, razumete drugače, a ne?

No, naj končam. Rad vas imam tako, kot vse ljudi tega sveta. Le da ste večji korenjaki, ker ste se tik pred zdajci odločili – marsikdo od vas – da spet poskusite. Vrnili ste se v upanju, da boste sedaj znali z ljudmi, domačimi, in predvsem brez materialnega sveta, ki vas je imel v okovih vse vaše zdravo življenje. Materializem in dokazovanje sta vas dušila. Zdaj ste se osvobodili okov. Utišajte glavo in poslušajte srce! Vaše srce je zlato vašega telesa. Je nekaj najlepšega in najpomembnejšega v vašem telesu, mnogokrat prekaša glavo, tako da ni vse izgubljeno. Imate srce, neverjetnega pomočnika v vašem življenju, ki vam bo pokazal pot. Poslušajte in občutite ga! Povezan je z dušo. Vam je prijetno pri srcu, vam v želodcu plešejo metuljčki? Se spomnite tega občutka? Ste bili zaljubljeni? TO JE TO! To je ljubezen, to je prava pot, ta občutek, ki ga deliš z nekom. Vedi, sam boš težko srečen. Tako, kot nisi bil pred boleznijo. Mogoče si mislil, da si pomemben, ker so te hvalili drugi in da je to sreča. Pa si imel kdaj ta občutek – kolikokrat te je preplavila sreča? Kolikokrat ti je zaigralo srce? Vse je bilo preveč naporno, preračunljivo… Za vse lepe stvari je bilo premalo časa, za vse je zmanjkalo potrpljenja. Otroci so čakali tako dolgo, da so kar odrasli. Kdaj si jih pogledal in rekel: to mi je pa všeč, joj kako sem ponosen nate, ogromno mi pomeniš. Kdaj si otroka stisnil k sebi, z vso ljubeznijo, ki jo premoreš – premalokrat, premalo…zdaj to zmoreš, kajne? Nadaljuj!

Bolniki po možganski kapi: Hvala Univerzum kar besedo si mi vzel. Ja, vem, res je tako, preveč (grozno) materialno življenje sem živel. Preveč sem dal za kariero, premalo za soljudi in za družino. Na ta zemeljski svet sem verjetno res prišel z drugim namenom, ne da iščem titule in dokazujem drugim, kako sem pomemben. Čeprav še vedno čutim, da sem rad pomemben. Ali je to normalno?

Univerzum: Ne, ne, pomembnost je namenjena temu, da ego zna, zmore razumeti, da je pomemben, da mora sodelovati s teboj in ti dajati moč, da se boš znal pravilno odločiti, da boš poskrbel zase in za svojo družino. Da boš na prvem mestu ti. Kar je pravilno, če sebe ne boš imel rad, ne boš mogel imeti rad nikogar. A ko greš čez mejo in misliš, da si pa samo ti pomemben, pa je čas, da utišaš svoj ego. Zelo tanka je ta meja  in marsikdo jo prestopi. No, skoraj vsi jo prestopijo. A pazi, bodi pozoren, da ne greš predaleč čez to mejo! No, zdaj bo pa res dovolj. Ali se lahko poslovim? Imate še kakšno pomembno vprašanje zame?

Bolniki po možganski kapi: Ma ja, veš, vedno je kaj pomembno. Vse v našem življenju se nam zdi pomembno, saj nas poznaš, takšni smo ljudje. Mogoče mi samo še povej, kaj naj počnem s to boleznijo? Oziroma na kaj naj pazim, da se mi ne ponovi? Ali se lahko rešim tega strahu pred ponovitvijo? Zdravniki pravijo, da se zelo rado ponovi čez toliko dni, toliko mesecev, let.

Univeruum: Ma, ne, če se držiš mojih navodil in se poskušaš sprostiti do te mere, da ti bo v življenju lepo, in seveda odmisliš to možnost, potem ponovna kap nima več možnosti. Zagotovo te ne bo več obiskala, pri tebi je opravila svoje poslanstvo, ker ti si sedaj v drugih vibracijah, tukaj nje ni! Vse je v magnetizmu, kot sem že velikokrat povedal: Kar oddajaš, to privlačiš…in ti privlačiš ljubezen in dobroto in rezultati so na dlani. Vse bo še dobro! Verjemi, da bo! Jutri bo še en čudovit, nov dan, poln lepih trenutkov in uspešnih pogovorov ter medsebojnega sodelovanja, vse v dobrobit drugih. Vse se vrača. Kako že pojete: sve se vrača sve se plača. 🙂 Čao!

Bolnik oboleli po možganski kapi: Hvala Univerzum. Sem ostal brez besed. Imam kar veliko dela. Tale tvoja ljubezen je kar zahteven proces. Se bom moral učiti čisto novega jezika komuniciranja. Prej je bilo v mojem življenju kar veliko kretenov, no, zdaj je ta svet že malo prečiščen. Zdaj vem, spreminjam se jaz. HVALA, RAD TE IMAM in iz dna duše sem ti hvaležen.

Univerzum: Ja, vem. Tudi jaz vas imam rad.

Andreja: Hvala za vse te besede. Neverjetna je tvoja dobrota in tvoja potrpežljivost. Hvala!

Univerum: Saj, veva, tako je prav. Bodite tudi vi vsi taki eden do drugega. V vsakem izmed vas je del mene, to dokazujejo vaša dobra dejanja. Hvala za klepet in lep pozdrav!